Republika Slovenija - Vrhovno sodišče, 16. december 2009, I Up 500/2009

Country of Decision:
Country of Applicant:
Date of Decision:
16-12-2009
Citation:
I Up 500/2009
Court Name:
Vrhovno sodišče Republike Slovenije
National / Other Legislative Provisions:
Slovenia - Ustava Republike Slovenije (Constitution) - Art 22
Slovenia - Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ) (International Protection Act) - Art 52
Slovenia - Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ) (International Protection Act) - Art 55
Slovenia - Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ) (International Protection Act) - Art 74
Printer-friendly versionPrinter-friendly versionPDF versionPDF version
Headnote: 

Če so v izjavah (oziroma v ravnanjih) prosilca za azil pomembne nekonsistentnosti in neskladja, mora uradna oseba stranki dati možnost, da ta neskladja oziroma nekonsistentnosti pojasni oziroma razčisti.

Facts: 

Ministrstvo za notranje zadeve je v pospešenem postopku zavrnilo prošnjo za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljeno. Odločitev je oprlo na nekonsistentnosti, ki jih je ugotovilo s primerjavo med prosilčevimi izjavami ob podaji prve prošnje za mednarodno zaščito, ob osebnem razgovoru in ob podaji druge prošnje za mednarodno zaščito ter iz prosilčeve izjave na policijski postaji.

Upravno sodišče Republike Slovenije je odločbo Ministrstva za notranje zadeve odpravilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek, saj iz obrazložitve odločbe ni razvidno, da bi Ministrstvo prosilcu dalo možnost, da pojasni neskladja v svojih izjavah. Ministrstvo se je zoper to sodbo pritožilo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Decision & Reasoning: 

Vrhovno sodišče je pritrdilo navedbam sodišča prve stopnje, saj je ustaljena upravnosodna praksa, da če so v izjavah (oziroma v ravnanjih) prosilca za azil pomembne nekonsistentnosti in neskladja, mora uradna oseba stranki dati možnost, da ta neskladja oziroma nekonsistentnosti pojasni oziroma razčisti. Omenjeni procesni standard je sestavni del pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije in veže upravni organ tudi v azilnem postopku.

Tudi stališče Ustavnega sodišča Republike Slovenije je, da nepovezane in nekredibilne izjave prosilca, brez ustrezne ugotovitve dejanskega stanja in razlogov za takšno prosilčevo ravnanje, same po sebi ne morejo pomeniti zavajanja in zlorabe azilnega postopka. Zgolj ugotovitev zavajanja in zlorabe postopka sama po sebi še ne pomeni avtomatične zavrnitve prošnje, ne da bi pristojni organ ugotavljal razloge za takšno prosilčevo ravnanje. Šele če prosilec ne navede nobenih razumnih in utemeljenih razlogov, je mogoče sklepati, da ni izkazal splošne verodostojnosti in je zato njegova prošnja očitno neutemeljena.

Vrhovno sodišče zaključuje, da v predmetni zadevi iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi Ministrstvo dalo prosilcu možnost, da pojasni neskladja v izjavah. Prosilec pa v tožbi natančno pojasnjuje in odgovarja na konkretne nekonsistentnosti, ki jih je ugotovilo Ministrstvo.

Outcome: 

Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo Ministrstva in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Observations/Comments: 

Podobno stališče je bilo izraženo v sodbi Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 502/2010 z dne 12. 5. 2010.

V objavljeni sodbi ni podatkov o strankah.