ECRE is currently working on redeveloping the website. Visitors can still access the database and search for asylum-related judgments up until 2021.
Republika Slovenija - Vrhovno sodišče, 14. februar 2013, I Up 39/2013
Country of Decision:
Country of Applicant:
Date of Decision:
14-02-2013
Citation:
I Up 39/2013
Court Name:
Vrhovno sodišče Republike Slovenije
Keywords:
Printer-friendly version
PDF version
Headnote:
Pri odločanju o zavrženju prošnje za mednarodno zaščito na podlagi koncepta varne tretje države je uporaba člena 27(2)(a) Procesne direktive obvezna. To pomeni, da je treba v postopku ugotavljati "zvezo" med prosilcem in varno tretjo državo.
Facts:
Ministrstvo za notranje zadeve je prošnje za mednarodno zaščito družine iz Afganistana brez vsebinske obravnave s sklepom zavrglo. Sklep je bil izdan v skladu z nacionalnimi določbami o varni tretji državi (1. odstavek 63. člena Zakona o mednarodni zaščiti) na podlagi dokazov, da so se prosilci pred prihodom v Slovenijo 10 do 15 dni nahajali na ozemlju Republike Hrvaške, ki jo Slovenija smatra za varno tretjo državo.
Upravno sodišče Republike Slovenije je sklep Ministrstva za notranje zadeve odpravilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek, saj pri izdaji sklepa ni bil upoštevan člen 27(2)(a) Procesne direktive, po katerem bi moralo Ministrstvo uporabiti pravila, ki zahtevajo zvezo med osebo, ki išče azil, in zadevno tretjo državo, na podlagi katerih bi bilo smiselno, da ta oseba odide v to državo. Po mnenju Upravnega sodišča vsakršno "nahajanje" na ozemlju tretje države še ne more pomeniti povezave in tesne vezi med prosilcem in tretjo državo.
Upravno sodišče je tudi mnenja, da bi tožena stranka morala ugotavljati, ali je Hrvaška za tožnike res varna tretja država v smislu, da prosilcev ne pošiljajo v Grčijo zaradi sodb ESČP.
Zoper sodbo Upravnega sodišča je Ministrstvo vložilo pritožbo.
Decision & Reasoning:
Vrhovno sodišče se strinja s stališčem Upravnega sodišča, da je treba določbo Zakona o mednarodni zaščiti o "nahajanju" v varni tretji državi razlagati v skladu s členom 27(2)(a) Procesne direktive. Tudi po mnenju Vrhovnega sodišča je uporaba navedene določbe Procesne direktive obvezna, kar pomeni, da je treba v postopku vsakič ugotavljati "zvezo" med prosilcem in varno tretjo državo.
Kakšna naj bi bila ta "zveza" Procesna direktiva ne določa. Gre za pravni standard, ki ga je treba "zapolniti" od primera do primera. Vendar pa pojma "zveze" ne gre razlagati preširoko. Po mnenju Vrhovnega sodišča ni nujno, da bi moralo priti do posrednega ali neposrednega kontakta med prosilcem in organi ali institucijami zadevne tretje države, ampak je dovolj, da je iz vseh okoliščin posameznega primera razvidno, da je prosilec imel objektivne in subjektivne možnosti z organi tretje varne države vzpostaviti kontakt.
Vrhovno sodišče pa se ne strinja z Upravnim sodiščem, da bi do dokazov, da Hrvaška za tožnike ni varna država, lažje prišla tožena stranka. Po mnenju Vrhovnega sodišča je določba 2. odstavka 63. člena Zakona o mednarodni zaščiti jasna in od prosilca zahteva, da sam predloži dokaze, da zadevna država zanj osebno ni varna država. Da Hrvaška spoštuje prepoved odstranitve, ki bi kršila prepoved mučenja ter krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja, izhaja iz Odloka Vlade, s katerim je bila Republika Hrvaška razglašena za varno tretjo državo, tožniki pa niso predložili nobenih nasprotnih dokazov.
Outcome:
Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo Ministrstva in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.
Observations/Comments:
Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pod opravilno številko I U 1/2013 dne 9. 1. 2013.
