Republika Slovenija - Ustavno sodišče Republike Slovenije, 18 December 2013, U-I-155/11

Country of Decision:
Country of Applicant:
Date of Decision:
18-12-2013
Citation:
U-I-155/11
Court Name:
Ustavno sodišče Republike Slovenije
National / Other Legislative Provisions:
Act ratifying the Agreement between the Government of the Republic of Slovenia and the Government of the Republic of Croatia on the readmission of persons whose entry or residence is illegal
Ordinance on the proclamation of the Republic of Croatia as a safe third country
Slovenia - Ustava Republike Slovenije (Constitution)
Slovenia - Ustava Republike Slovenije (Constitution) - Art 22
Slovenia - Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ) (International Protection Act)
Printer-friendly versionPrinter-friendly versionPDF versionPDF version
Headnote: 

Izpodbijana ureditev je v neskladju z Ustavo zaradi nejasnosti načina ugotavljanja pristojnosti tretje države za vsebinsko obravnavanje prošnje, nejasnosti položaja prosilca za mednarodno zaščito, če po izdaji sklepa o zavrženju prošnje tretja država ne dovoli vstopa na svoje ozemlje, in nejasnosti okoliščin, ki jih prosilec lahko izpodbija v tem postopku.

Učinkovito pravno sredstvo proti izgonu v državo, kjer je prosilec lahko izpostavljen nečloveškemu ravnanju, mora imeti samo po sebi suspenzivni učinek.

Facts: 

Predlagatelj je na Ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti 60., 61., 62. in 63. člena Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ), ki urejajo institut varne tretje države. Po mnenju predlagatelja je koncept določanja držav za varne tretje države v neskladju z Ustavo Republike Slovenije in mednarodnim pravom. Takšen način odločanja o prošnjah za mednarodno zaščito omogoča avtomatizacijo odločanja in verižno vračanje.

Poleg tega predlagatelj zatrjuje tudi protiustavnost določb ZMZ zaradi nedoločnosti besedila ZMZ, ki prosilca za mednarodno zaščito veže na varno tretjo državo, v kolikor se je ta v njej »nahajal« pred prihodom v Republiko Slovenijo. Iz prakse izhaja, da te določbe pristojni organi uporabljajo tudi za primere, ko naj bi bil prosilec zgolj v tranzitu prek tretje države, ne da bi obstajala dejanska ali pravna vez s to tretjo državo.

Ureditev koncepta varne tretje države naj bi bila protiustavna tudi zato, ker ne določa suspenzivnosti pravnega sredstva zoper sklep o zavrženju prošnje za mednarodno zaščito.

Decision & Reasoning: 

Po mnenju Ustavnega sodišča navedbe predlagatelja, da je koncept varne tretje države že sam po sebi v neskladju z načelom nevračanja ne držijo. Načelo nevračanja tudi ne zagotavlja prosilcu pravice do izbire države zaščite. Varnost tretje države lahko država oceni v vsakem konkretnem primeru ali pa na splošno. Prosilec pa mora imeti možnost, da domnevo o varnosti tretje države izpodbije. Zakonski kriteriji za oceno o varnosti tretje države (analogni kriterijem iz člena 27(1) Procesne direktive) izpolnjujejo zahteve, ki izhajajo iz spoštovanja načela nevračanja. Če bi Vlada določila varno tretjo državo v nasprotju z zakonskimi kriteriji, je sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu.

Glede pojma  »nahajati se« Ustavno sodišče ugotavlja, da gre za nedoločen pojem in zajema široko paleto situacij, ki se med seboj lahko znatno razlikujejo glede na intenzivnost stika prosilca z ozemljem varne tretje države, na podlagi katerega bi bilo smiselno, da ta oseba odide v to državo (smiselna zveza). Po eni strani omogoča razlago, da za nastanek smiselne zveze zadostuje zgolj dejstvo, da je prosilec nedvomno prišel iz ozemlja tretje države. Po drugi strani pa navedeni pojem omogoča tudi razlago, ki jo ponuja predlagatelj, in sicer, da le zakonito bivanje v tretji državi pomeni smiselno zvezo. S tem je dana možnost različne uporabe v bistveno enakih primerih, pa tudi možnost arbitrarnosti državnih organov pri odločanju o pravicah posameznikov. Ker izročitev prosilca za mednarodno zaščito v tretjo državo lahko pomeni ogrožanje pravice iz 18. člena Ustave (prepoved mučenja), je zahteva po jasnih in določnih normah posebnega pomena. Izpodbijana ureditev v ZMZ je zaradi nejasnosti načina ugotavljanja pristojnosti tretje države za vsebinsko obravnavanje prošnje v neskladju z Ustavo. Poleg tega je protiustavna tudi zaradi nejasnosti položaja prosilca za mednarodno zaščito, če po izdaji sklepa o zavrženju prošnje tretja država ne dovoli vstopa na svoje ozemlje, in nejasnosti okoliščin, ki jih prosilec lahko izpodbija v tem postopku.

V skladu s sprejetimi stališči Ustavnega sodišča nesuspenzivnost tožbe v upravnem sporu ne pomeni nujno posega v 25. člen Ustave (pravica do pravnega sredstva), ker ima tožnik skupaj s tožbo možnost vložitve zahteve za začasno odložitev izvršitve. Vendar iz načela nevračanja izhaja, da morajo države pri odločanju o prošnjah za mednarodno zaščito zagotoviti tak postopek, ki ne ovira realnih možnosti prosilca, da dokaže utemeljenost prošnje. ESČP je pri presoji azilnih zadev z vidika 3. člena EKČP sprejelo stališče, da mora imeti učinkovito pravno sredstvo proti izgonu v državo, kjer je prosilec lahko izpostavljen nečloveškemu ravnanju, samo po sebi suspenzivni učinek. Po mnenju ESČP zahteva za začasno zadržanje izvršitve ne more nadomestiti avtomatične določitve suspenzivnosti. Ustavno sodišče zaključuje, da je izpodbijana ureditev protiustavna, saj ob upoštevanju nepopravljivih škodljivih posledic, ki bi lahko nastale prosilcu, če bi do nečloveškega ravnanja prišlo, pospešitev in povečanje učinkovitosti postopka ter zmanjšanje stroškov države ne moreta biti ustavno dopustna cilja za omejitev pravice do sodnega varstva in pravice do pravnega sredstva.

Outcome: 

Ustavno sodišče je delno ugodilo zahtevi, razveljavilo 60. člen in prvi odstavek 62. člena ZMZ ter odločilo, da je 63. člen ZMZ v neskladju z Ustavo Republike Slovenije.

Other sources cited: 

ECRE Information Note on the Council Directive 2005/85/EC of 1 December 2005 on minimum standards on procedures in Member States for granting and withdrawing refugee status, IN1/1072006/EXT7JJ, 2006

ECRE Guidelines on fair and efficient prosedures for determining refugee status, september 1999

UNHCR, ExCom Conclusion No. 8 (XXVIII) 1977, e (vii)

Case Law Cited: 

Slovenia - Supreme Court, 6 October 2011, I Up 466/2011

Germany - Federal Constitutional Court, 14 May 1996, 2 BvR 1938/93

CJEU - C-411/10 and C-493/10 N.S. v Secretary of State for the Home Department and ME (UP)

ECtHR - T.I. v United Kingdom (Application no. 43844/98)

ECtHR - Conka v Belgium (Application no. 51564/99)

ECtHR - Bahaddar v The Netherlands (Application no. 25894/94)

ECtHR - Amuur v. France, Application No. 19776/92

ECtHR - Abdolkhani and Karimnia v. Turkey, Application No. 30471/08

ECtHR - Muminov v. Russia, Application No. 42502/06

Slovenia - Constitutional Court, 24 October 2003, U-I-18/02

Slovenia - Constitutional Court, 21 April 2005, U-I-131/04

Slovenia - Constitutional Court, 4 October 2007, U-I-24/07

Slovenia - Constitutional Court, 9 December 1999, Up-209/99

Slovenia - Constitutional Court, 19 February 2009, Up-2501/08

Slovenia - Constitutional Court, 1 December 2005, U-I-219/03

Slovenia - Constitutional Court, 29 June 2000, Up-78/00

Slovenia - Constitutional Court, 7 December 2006, U-I-238/06

Slovenia - Constitutional Court, 17 September 2009, Up-763/09

Slovenia - Constitutional Court, 14 November 2013, U-I-146/12

Slovenia - Constitutional Court, 2 April 2009, Up-1970/08